Sveta jaz nisem ljubil in ne mene svet.

oja mal sem zanemarla tole zadnje case. ampak kaj, ko je pa preveč idej, časa za pisanje pa premalo oz. nič.

se pa trenutno skoraj vse stvari v mojem živeljnju vrtijo okoli živali.

pa vprašanja kaj hočem iz sebe.. na to sem si ze delno odgovorila,a nikakor ne najdem nekega podatka, s pomočjo katerega bi si orisala nadaljno pot.

mislim da sem malo zgresila z izbiro gimnazije (in bi morala ze takoj na strokovno srednjo), kajti edino smiselno nadaljevanje vidim v veterini.. vseeno pa tako visoka izobrazba ne ponuja tistega stika z zivalmi o katerem sanjam.

pustimo zgodbo za drugič. ampak ali mi zna kdo pomagat, kaj je potrebno da postaneš oskrbnik v živalskem vrtu?

zasledila sem informacije o biologih,.. ipd. pa nekako se mi je nesmiselno prijavljat na kaksen forum zaradi enega vprasanja, pa sem pomislila da bi kdo izmed vas zagotovo vedel.

sprijaznila sem se ze, da se bo tule zagotovo nasel kdo ki mi bo zacel pridigati o majhenm številu delovnih mest.. pa o čem zdaj sanjam. ampak to je le ena izmed moznosti..potem bomo pa videli kaj bo…

hvala.

...komentar [1]

Stojim v trgovini na oddelku s perilom.. Ko slišim pogovor dveh tipov med ogledovanjem ženskih spodnjic.

“Pa kaj je s temi babami, kako lahko kupi to, kaj mislijo da nas Hello Kitty vzburja? Pa d’j poglej to no, hahah. Zakaj ne kupijo tega tule, glej to je seksi, ne pa tista mis al kaj.”

Kar se tiče mojega izgleda, me ne prepriča nobeno, še najmanj pa mnenje takšnega moškega. Prisegam na tisto, kar je všeč meni. Ne trpim v imenu lepote in zadovoljstva drugih.

Zato sem vseeno kupila ene. Tiste udobne, z veliko Hello Kitty na riti. Ne zanj, zase. Za dušo. 

...komentar [4]

petek v sredini maja.

za vecino Celjskih dijakov dan, ki ga nestrpno pricakejejo ze celo solsko leto.

Znan tudi kot techno park.

Za vse, ki ne veste o cem je govora. si predlagam da si ogledate sledeci filcek. Pozornost posebej usmerite na cas med 00:12 in 00:19

Včeraj, dan pred tem, je v javnost prisla novica, da ’tehnač’ letos odpade. Oz. je bil prestavljen. A noben lokal se ne more kosati z vzdusjem v parku.. to leto.. brez glasbe

 Vseeno se je zbrala vecina ljudi, ki je nameravala obisati techno park, na čelu z maturanti, ki na ta dan vsako leto plesejo znamenito četvorko po Slovenskih ulicah.

Ta dan sem od 8-19 večinoma preživela v gozdu nad parkom. Tam je gneče malo manj. A sprehod čez park me je kasneje, ko se je večina že odpravila domov popolnoma šokiral.

Množica v ozadju

je namrec za sabo pustila…

ne najdem besed. pa predlagam da si pogledate sami.

In ne, tokrat se ne zgrazam nad tem kako se mladina ne zna zabavati brez alkohola [za nadzor nad ilegalnimi opojnimi substancami so skrbeli kriminalisti.. recimo da dokaj uspesno]. Na srečo, a čudežno, se niti enkrat ni zaslišala sirena rešilnega vozila, ki je ob takšnih priložnostih že kar stalnica v celjskem parku. Pač pa nad vzgojo teh mladih ljudi. Ali doma prav tako ne poznajo koša za smeti?

...komentar [13]

Pravijo da ni nič lepšega in bolj neumnega kot mlada ljubezen. Mlada po srcu? Pomlad je letni čas ljubezni. Ob sončnih dnevih obožujem poležavanje v travi in gledanje v nebo. Opazovanje oblakov. Preprosto odklopiš možgane in se pozibavaš v ritmih reggaeja. Zame je to neprecenljivo.

Kasneje v mestu, mimo mene hiti poslovnež. Zlikana obleka, v roki kovček in v roki mobilnik. To je to. Če si tak, si srečen. Imaš denar, imaš vse. Mogoče sem le naivna, a takšno življenje je zame prazno. Kolikokrat ne mesec pa si lahko on privošči brezskrben oddih in razmisli o življenju. Se vpraša kam hiti. Na ulici ni deležen grdih pogledov. Po videzu mu razbereš da je nekaj vreden. On je pameten. On je intelektualec. To so nam trobili v gimnaziji. Bodoči intelektualci. Biznismeni in uglajene gospe. Prvo že, rada nekaj vem.. preprosto zase, za dušo. A marsikatera babica ki bi me zagledala, ne bi nikoli pomislila, da sem med najboljšimi v razredu. Torej je dobra obleka le pomembna.. A ne hvala.

Marsikdo me zato mogoče gleda postrani. Pa naj me. Imam še čas da odrastem.  Zdaj pa se mi mudi nazaj za knjige. Da bom nekoč visoko izobražena ženska, ki je v življenju dosegla svoj materialni cilj.

Mood: in love.

Song: Gentleman - Different places.

...komentar

Že vse življenje se navdušujem nad velikimi svetovnimi mesti. Kjer gre vsak svojo pot, si izbira svoj krog prijateljev. Tu, v naši domovini, kjer smo prisiljeni živeti s tistimi, ki nas pač obkrožajo, pa lahko z zagotovostjo rečem, da marsikater sosed ve več o nas, kot mi sami o sebi. Po ogledu predstave Borza slovenskih karakterjev sem se prav pošteno zamislila nad življenjem. V enem izmed likov sem prepoznala prijateljico, spet drugi je bil podoben bivši učiteljici, tretji sosedu.. Prepričana sem, da bi se marsikdo našel v komu izmed njih. Ampak zakaj? Ali res vsi živimo tako kot nam narekujejo drugi. Se res delimo le na neumne blondinke, metroseksualce, alkoholike, poslovne ženske in kmete. Redkokdo prizna, da ne mara homoseksualcev, pa vendar jim na ulici nameni grd pogled, rekoč, da tu ni prostora za njih. Pa vseeno se drugačnost ne zdi več tako nenavadna. Vse več ljudi išče nekja novega, neobičajnega.. In mogoče tudi vse to počasi postaja vse bolj ustaljeno, ukalupljeno. Drugačnost je subjektivna. Največkrat za samoumevno, normalno, pojmujemo tisto, kar v družbi prevladuje. (Če spet vzamem že prej omenjen primer) A homoseksualec se sam sebi verjetno ne zdi drugačen. Njemu se zdim drugačna jaz. Pa me verjetno za to ne obsoja. Vsak ima pravico biti drugačen. A bojim se, da je v naši prelepi Sloveniji, to največkrat nemogoče.     

...komentar [1]