Sveta jaz nisem ljubil in ne mene svet.

oja mal sem zanemarla tole zadnje case. ampak kaj, ko je pa preveč idej, časa za pisanje pa premalo oz. nič.

se pa trenutno skoraj vse stvari v mojem živeljnju vrtijo okoli živali.

pa vprašanja kaj hočem iz sebe.. na to sem si ze delno odgovorila,a nikakor ne najdem nekega podatka, s pomočjo katerega bi si orisala nadaljno pot.

mislim da sem malo zgresila z izbiro gimnazije (in bi morala ze takoj na strokovno srednjo), kajti edino smiselno nadaljevanje vidim v veterini.. vseeno pa tako visoka izobrazba ne ponuja tistega stika z zivalmi o katerem sanjam.

pustimo zgodbo za drugič. ampak ali mi zna kdo pomagat, kaj je potrebno da postaneš oskrbnik v živalskem vrtu?

zasledila sem informacije o biologih,.. ipd. pa nekako se mi je nesmiselno prijavljat na kaksen forum zaradi enega vprasanja, pa sem pomislila da bi kdo izmed vas zagotovo vedel.

sprijaznila sem se ze, da se bo tule zagotovo nasel kdo ki mi bo zacel pridigati o majhenm številu delovnih mest.. pa o čem zdaj sanjam. ampak to je le ena izmed moznosti..potem bomo pa videli kaj bo…

hvala.

...komentar [1]

Torej štafeto prevzemam od tule, pravila so tu

Vem da je gozd prepovedan, a tu sprašujem po slapu.

Če bo kljub namigom pretežko, ali če bodo kakšne pripombe, bom sliko zamenjala.

Torej, kateri slap je na sliki?

...komentar [6]

Stojim v trgovini na oddelku s perilom.. Ko slišim pogovor dveh tipov med ogledovanjem ženskih spodnjic.

“Pa kaj je s temi babami, kako lahko kupi to, kaj mislijo da nas Hello Kitty vzburja? Pa d’j poglej to no, hahah. Zakaj ne kupijo tega tule, glej to je seksi, ne pa tista mis al kaj.”

Kar se tiče mojega izgleda, me ne prepriča nobeno, še najmanj pa mnenje takšnega moškega. Prisegam na tisto, kar je všeč meni. Ne trpim v imenu lepote in zadovoljstva drugih.

Zato sem vseeno kupila ene. Tiste udobne, z veliko Hello Kitty na riti. Ne zanj, zase. Za dušo. 

...komentar [4]

 Vesela bom vsakega nasveta.

Konec tedna se odpravljam na morje.. pa nevem kaj naj vzamem s seboj.

Všeč so mi lahkotne zgodbe o življenju različnih junakov, kjer sta vpletena ljubezen in prijateljstvo (odnosi med ljudmi), kriminal (je že kdo prebral kaj iz zbrike CSI). . od drog do umorov.

Ne maram znanstvene fantastike. Če že, mora biti res dobra.

Doslej so se obnesle knjige, po katerih so bili posneti filmi (Ko sem prvič prebrala knjigo Šepetati konjem, mi film sploh ni bil več všeč.. knjiga je boljša) 

.. Ideje? Že vnaprej hvala.

...komentar [4]

Že slab mesec nas mediji obkrožajo z vsemi mogočimi novicami o evropskem prvenstvu v nogometu. Glede na to, da naša reprezentanca tam ne nastopa, so trenutno izpostavljeni predvsem Hrvati. Ne mine dan, ko ne bi bilo temu dogodku v časopisu namenjenih vsaj nekaj člankov. Na ulici smo priča pogovorom.. V prejšnji številki blogorole sem zasledila zapis, kjer se dekle sprašuje če je res edina, ki je za to prvenstvo izvedela tako pozno. Nevem, kako ji ni uspelo opaziti vseh možnih oglasov in poročil.. Ampak vsa čast. Jaz ji res zavidam.¸

Moje mišljenje in odnos do nogometa verjetno delno opraviči dejstvo, da sem pripadnica nežnejšega spola in kot vemo to brezglavo tekanje za žogo obnori predvsem moške. Še en dokaz več, da večina(!) žensk razmišlja s pravo glavo..

Ljubezen do nogometa gre včasih celo tako daleč, da je za nemoteno spremljanje tekem potreben celo nov TV sprejemnik. Verjamem da so, imeti stanovanje kot ga lahko vidimo v TV reklami, kjer moški dočaka gol na WCju, sanje marsikaterega moškega. Očitno pa tudi ženske. Ko sem v četrtek z upanjem na spodobno razvedrilo pograbila televizijski upravljalnik in prestavila program, začne moja lastna mama(!) kričati name. Ko sem primorana prestaviti nazaj na tekmo, sem opazila, da je medtem padel gol. =) My bad. Priznam pa, da sem občutila zadovoljstvo. Potrpela sem še nekaj minut, a dlje kot sem buljila v ekran, manj sem razumela vse evforične navijače. Pa sem šla iskat sprostitev. Kasneje ponovno v čakanju na film.. Na treh različnih programih, med športom ponovijo skoraj identične stavke. Sledijo oglasi. V štirih zaporednih sem opazila povezanost z nogometom.

Dobila sem občutek, da normalno življenje v času takšne prireditve zamrzne. Dosežki na drugih področjih postanejo manj pomembni. Vsa Evropa se vrti le okoli nogometa. V misli mi prileze Razkolnikov, ki ljudi razdeli na množico s črednim nagonom in tiste, ki postavljajosvoja pravila..  Te dni so v ospredju prvi. Ob omembi teh, pa seveda ne moremo mimo tistih.. ‘navijačev’, ki imajo na tekmi le en namen. O njih tokrat ne bom izgubljala besed. Do konca prvenstva vam ob navijanju želim še veliko napetih trenutkov, jaz pa se sedaj z mislijo na konec te norije odpravljam na kavo.

P.S.: V blogu so izraženi le moji občutki in nikakor se nočem vmešati v vaš odnos do nogometa.

...komentar

petek v sredini maja.

za vecino Celjskih dijakov dan, ki ga nestrpno pricakejejo ze celo solsko leto.

Znan tudi kot techno park.

Za vse, ki ne veste o cem je govora. si predlagam da si ogledate sledeci filcek. Pozornost posebej usmerite na cas med 00:12 in 00:19

Včeraj, dan pred tem, je v javnost prisla novica, da ’tehnač’ letos odpade. Oz. je bil prestavljen. A noben lokal se ne more kosati z vzdusjem v parku.. to leto.. brez glasbe

 Vseeno se je zbrala vecina ljudi, ki je nameravala obisati techno park, na čelu z maturanti, ki na ta dan vsako leto plesejo znamenito četvorko po Slovenskih ulicah.

Ta dan sem od 8-19 večinoma preživela v gozdu nad parkom. Tam je gneče malo manj. A sprehod čez park me je kasneje, ko se je večina že odpravila domov popolnoma šokiral.

Množica v ozadju

je namrec za sabo pustila…

ne najdem besed. pa predlagam da si pogledate sami.

In ne, tokrat se ne zgrazam nad tem kako se mladina ne zna zabavati brez alkohola [za nadzor nad ilegalnimi opojnimi substancami so skrbeli kriminalisti.. recimo da dokaj uspesno]. Na srečo, a čudežno, se niti enkrat ni zaslišala sirena rešilnega vozila, ki je ob takšnih priložnostih že kar stalnica v celjskem parku. Pač pa nad vzgojo teh mladih ljudi. Ali doma prav tako ne poznajo koša za smeti?

...komentar [13]

Že dolgo razmišljam o nakupu BMXa, pred dobrim tednom sem dobila celo eno super ponudbo in res upam da bo kaj iz tega :D  Pregledala sem nekaj strani, filmov..

In priznam, videla sem se bolj nore ljudi. A ta dva videa, sta pustila vtis.

Za tole pa moras.. oprostite izrazu. Imeti jajca. (Nasvet: ne obupat na zacetku, tip se more mal ogret)

Čeprav nisem tako navdusena nad temi ”pravimi” kolesi, priznam da tut tole ni slabo, pa še dober komad so dal zraven <3

...komentar [1]

Pravijo da ni nič lepšega in bolj neumnega kot mlada ljubezen. Mlada po srcu? Pomlad je letni čas ljubezni. Ob sončnih dnevih obožujem poležavanje v travi in gledanje v nebo. Opazovanje oblakov. Preprosto odklopiš možgane in se pozibavaš v ritmih reggaeja. Zame je to neprecenljivo.

Kasneje v mestu, mimo mene hiti poslovnež. Zlikana obleka, v roki kovček in v roki mobilnik. To je to. Če si tak, si srečen. Imaš denar, imaš vse. Mogoče sem le naivna, a takšno življenje je zame prazno. Kolikokrat ne mesec pa si lahko on privošči brezskrben oddih in razmisli o življenju. Se vpraša kam hiti. Na ulici ni deležen grdih pogledov. Po videzu mu razbereš da je nekaj vreden. On je pameten. On je intelektualec. To so nam trobili v gimnaziji. Bodoči intelektualci. Biznismeni in uglajene gospe. Prvo že, rada nekaj vem.. preprosto zase, za dušo. A marsikatera babica ki bi me zagledala, ne bi nikoli pomislila, da sem med najboljšimi v razredu. Torej je dobra obleka le pomembna.. A ne hvala.

Marsikdo me zato mogoče gleda postrani. Pa naj me. Imam še čas da odrastem.  Zdaj pa se mi mudi nazaj za knjige. Da bom nekoč visoko izobražena ženska, ki je v življenju dosegla svoj materialni cilj.

Mood: in love.

Song: Gentleman - Different places.

...komentar

Že vse življenje se navdušujem nad velikimi svetovnimi mesti. Kjer gre vsak svojo pot, si izbira svoj krog prijateljev. Tu, v naši domovini, kjer smo prisiljeni živeti s tistimi, ki nas pač obkrožajo, pa lahko z zagotovostjo rečem, da marsikater sosed ve več o nas, kot mi sami o sebi. Po ogledu predstave Borza slovenskih karakterjev sem se prav pošteno zamislila nad življenjem. V enem izmed likov sem prepoznala prijateljico, spet drugi je bil podoben bivši učiteljici, tretji sosedu.. Prepričana sem, da bi se marsikdo našel v komu izmed njih. Ampak zakaj? Ali res vsi živimo tako kot nam narekujejo drugi. Se res delimo le na neumne blondinke, metroseksualce, alkoholike, poslovne ženske in kmete. Redkokdo prizna, da ne mara homoseksualcev, pa vendar jim na ulici nameni grd pogled, rekoč, da tu ni prostora za njih. Pa vseeno se drugačnost ne zdi več tako nenavadna. Vse več ljudi išče nekja novega, neobičajnega.. In mogoče tudi vse to počasi postaja vse bolj ustaljeno, ukalupljeno. Drugačnost je subjektivna. Največkrat za samoumevno, normalno, pojmujemo tisto, kar v družbi prevladuje. (Če spet vzamem že prej omenjen primer) A homoseksualec se sam sebi verjetno ne zdi drugačen. Njemu se zdim drugačna jaz. Pa me verjetno za to ne obsoja. Vsak ima pravico biti drugačen. A bojim se, da je v naši prelepi Sloveniji, to največkrat nemogoče.     

...komentar [1]