Sveta jaz nisem ljubil in ne mene svet.

ni bil pravi božič. Sem namreč samevala doma. Namesto božične večerje sem si naredila sendvič z rukolo. Preden so me ostali zapustili so me nekako prisilili da sem jim(?) postavila božično drevesce. Nevem zakaj je bilo to potrebno. Kot da ga rabim, njih pa tako ni doma.

Na moj rojstni dan mi je nasmeh na obraz pričaral vsaj pogled skozi okno. Je namreč snežilo in sneg obožujem. Potem sem ponovno v pižami in s sladoledom v roki preganjala čas pred tole škatlo.

Ja.. Zadnje dni je vse bolj dolgočasno. Ko gledaš in bereš druge, polne radosti in veselja, je to še bolj izrazito.

čeprav samo ena oseba iz realnega življenja ve za ta neumni blog in to ni on, bi se Maticu vseeno zahvalila za najboljše rojstnodnevno presenečenje Tistih nekaj ur pa je vendarle bilo nepozabnih.

...komentar

We¹ could really make the world a better place. But i don’t think we will make it.

Soon as we got the chance to live easier, better, more comfortable, we accepted it as a new way of life, no matter what the consquences will be. Now we see, that something is wrong and that the planet is about to die because of that major changes.. It’s just not how the nature functions.

But will we change our way of life? I don’t think so. People will not lower their level of living for something/someone else but themselves. I don’t think they are aware enough of danger which threatens to generations that will follow. The most important thing for them is their own existance. And they are just going to leave this war for their children to fight it.

But until something really big and important happens, one person can change nothing.

1. tole je danes zelo hitro nastalo v šoli, kot neobvezno razmišljanje po ogledu Al Gorovega filma. Verjetno boste naleteli na kakšno slovnično napako, pa bi besedilo vseeno raje pustila taksno kot je nastalo. [↩]

...komentar [1]

Res! A veš.. ko dvigneš žogo v zrak pa jo samo spustiš. Najprej se navdušeno odbija.. takšna so moja vesela obdobja, polna veselja do življenja, pa hiperaktivnosti in sreče. In potem.. ‘it’s all downhill from here’.

Ja. vse gre samo navzdol. Včasih počasi, včasih pa kot da bi žogo preluknjal - BUUM!

Ampak največkrat se nekaj časa še klavrno kotali dokler se dokončno ne ustavi. Vsa žalostna nekje v kotu. in obleži. In tako je danes obstal moj svet. Brez potencialne ali kinetične energije. In z rahlim upanjem da me čimprej(!) nekdo pobere, vrže v zrak, Da mi da zagon in nariše nasmeh na obraz.

(In ne. Tole vreme name nima vpliva, ker imam načeloma zelo rada dež!)

...komentar [1]

…pri njemu je cenila to, da je bil ob njej takrat, ko ga je zares potrebovala. Tudi tokrat. Objel jo je, ona pa je zaprla oči in kot mucka zapredla od ugodja. Okolica je izginila, preprosto ni bila več pomembna. Njegova pojava ji je dajala občutek varnosti. Počutila se je kot otrok, in bilo ji je všeč. Poljubil jo je na nos in ji s tem narisal nasmeh na obraz. Več v tistem trenutku ni bilo pomembno…

*The beautiful girls - Morning sun

...komentar

Pa je za nami še en (dokaj) lep vikend. V športnemu centru Hit, pri Novi Gorici sta se namreč med vikendom odvijali dve mednarodni razstavi psov [: Mi smo s psičko zaključili slovensko in mednarodno prvaštvo, poklepetali s prijatelji, spoznali nove kužke in se nasploh imeli fino

vir slike

Organizacija pa bi lahko bila bolša. Ne razumem zakaj mora biti komentator na takšnem dogodku ‘lep’. Tako je bivša miss slovenija, ki je povezovala prireditev, naredila nekaj grobih napak pri poimenovanju bolj znanih pasem, čeprav ji je imena iz strani šepetala vodja. Res bi bilo bolje, če bi na to mesto postavili kinologa, ki ve, kaj se dogaja, kdo je kdo, pa čeprav nima idealnega obraza in postave. Prav tako je bila glasnost glasbe v tako oblikovani dvorani povsem neprimerna. O pasjem sluhu je pisala že easyriderka (Pes sliši 4x - 5x bolje kot človek). In če vam povem, da so nekateri obiskovalci vzdušje ob defileju (finalu) komentirali ‘kot na hokejski tekmi’ si lahko predstavljate počutje kužkov. Vedno prisotnih fanfar ob razglasitvi treh zmagovalcev, nisem še nikoli slišala v tako glasni verziji, večkrat so predvajali tudi Sirtaki in pri tem stopnjevali glasnost. Komentatorka je ljudi vedno bolj spodbujala k še glasnejšem in glasnejšem ploskanju, navijanju.. Psi so bili zmedeni, zbegani.. Sodniki, predsedniki pa nič. Oni so veselo klepetali, se smejali in uživali v predstavi. Ljubezen do psov pa takšna.

Kot ponavadi me je razočarala tudi izbira ‘najbolših med najboljšimi’. Žalostno je opazovati sodnika pri ocenjevanju, ko le-ta zelo opazno nekaterim pasmam ne nameni niti pogleda, in na stopničke postavi tiste, ki smo jih tam videli že neštetokrat. Pes preprosto ne more biti tako popoln, da bi bila zmaga samoumevna, brez pregleda konkurence. Ob tem marsikdo izgublja voljo, ker se nikoli ne zgodi nič novega. Priložnosti ne dajo niti pasmam, ki se na razstavah pojavljajo redkeje in bi jih bilo zadovoljstvo videti in spoznati.

Pa vseeno. So ljudje, ki to počnejo z veseljem. Skrbno in brez koristoljubja. Dokler bom v družbi takšnih, bom tudi sama nadaljevala z razstavljanjem in si pridobivala izkušnje. Mogoče pa se mi kdaj nasmehne priložnost in bom lahko tudi sama prispevala k spremembam.

...komentar

Ker se mi zdi McCain tak stari konzervativec sem že od začetka potihem navijala za Obamo (pa še preprosto bolj simpatičen mi je.. ja ja saj vem da pri politiku to ni pomembno, pa vseeno ne morem mimo tega). Odstotek, ki so ga pokazale ankete pred volitvami me je sicer rahlo zaskrbel, a je Obami vseeno uspelo. Veseli se večina ljudi, ki jih poznam. Ampak zakaj? Ali bo odločal o njihovih življenjih? Zakaj se v Ljubljani igramo vzporedne volitve in skrbimo o Američanih, ko pa ne uspemo poskrbeti za udeležbo na lastnih volitvah? Res je da imajo ZDA močen vpliv v Svetu, a se mi zdi, da zaenkrat njihov vodja na nas še nima tako neposrednega vpliva da bi iz tega delali takšen ‘halo’. Ker se mi ni bilo treba odločati med kandidatoma, nisem bila najbolj poučena o njunih ciljih in prizadevanjih, če bi jima uspelo zmagati, a se mi zdi da Barack Obama predstavlja čisto nasprotje sedanjega predsednika. In ker bi marsikdo trdil, da je le-ta ena izmed bolj osovraženih oseb na svetu, se bo mogoče sprememba prav prilegla. A ne prehitevajmo.

In konec koncev je tudi on le politik kot vsi ostali. Ni nikakeršen čarodej, odrešenik ali dobra vila ki bi poskrbel/-a, da bi se svet čez noč spremenil na bolje. Če je res sposoben pomagati državi/Svetu, ki sam sebe peha v pogubo, bodo te posledice vidne šele čez nekaj časa. Zato nestrpnežem predlagam da umirijo misli, odpeljejo psa na sprehod ali povabijo kolega na pivo, malo počakajo in šele po vidnih rezultatih njegovega dela presodijo, ali si je Obama res zaslužil predsedniški stolček.

...komentar

Koala sedi na drevesu in mimo pride martinček in vpraša:”Hej Koala! Kaj delaš?”

Koala pravi: “Kadim đoint, pridi gor in probi.”
In res…martinček pride gor in skupaj skadita še enih par.
Čez nekaj časa martinček postane žejen. “grem do reke kjer se bom pošteno napil” reče martinček!
Ker pa je bil mali martinček zadet kot majmun, se je preveč nagnil nad vodo in padel noter.
Vse to je videl krokodil, se nemudoma požene za martinčkom in ga reši iz vode: “Pa kaj hudiča je narobe s tabo?”
Martinček mu razloži, da sta s Koalo skadila par đointov, on je bil žejen in se je odpravil k reki pit. Naprej pa je krokodil že poznal zgodbo.

Krokodil se odloči da gre pogledat do koale v deževni gozd, kjer Koala spet ravno dela zadnje dime vnovičnega đointa… Krokodil zavpije: “Hej, ti!”

Koala pogleda z drevesa in začudeno vzklikne…….
“Fak stari!!!!!……….Koliko vode si pa ti spil?!!”

Hvala Roku za par dobrih vicev danes (:

se kdo ve kaksnega?

...komentar

Podobne oddaje že dlje časa spremljam na televiziji. Ljudje so zame junaki. Škoda ker česa podobnega Slovenija ne premore. Video na voljo tule

..in še en kratek živalski nasvet

...komentar

oja mal sem zanemarla tole zadnje case. ampak kaj, ko je pa preveč idej, časa za pisanje pa premalo oz. nič.

se pa trenutno skoraj vse stvari v mojem živeljnju vrtijo okoli živali.

pa vprašanja kaj hočem iz sebe.. na to sem si ze delno odgovorila,a nikakor ne najdem nekega podatka, s pomočjo katerega bi si orisala nadaljno pot.

mislim da sem malo zgresila z izbiro gimnazije (in bi morala ze takoj na strokovno srednjo), kajti edino smiselno nadaljevanje vidim v veterini.. vseeno pa tako visoka izobrazba ne ponuja tistega stika z zivalmi o katerem sanjam.

pustimo zgodbo za drugič. ampak ali mi zna kdo pomagat, kaj je potrebno da postaneš oskrbnik v živalskem vrtu?

zasledila sem informacije o biologih,.. ipd. pa nekako se mi je nesmiselno prijavljat na kaksen forum zaradi enega vprasanja, pa sem pomislila da bi kdo izmed vas zagotovo vedel.

sprijaznila sem se ze, da se bo tule zagotovo nasel kdo ki mi bo zacel pridigati o majhenm številu delovnih mest.. pa o čem zdaj sanjam. ampak to je le ena izmed moznosti..potem bomo pa videli kaj bo…

hvala.

...komentar [3]

Torej štafeto prevzemam od tule, pravila so tu

Vem da je gozd prepovedan, a tu sprašujem po slapu.

Če bo kljub namigom pretežko, ali če bodo kakšne pripombe, bom sliko zamenjala.

Torej, kateri slap je na sliki?

...komentar [6]